Slovenija je v zadnjih letih poskušila zadevno urediti krajinsko varstvo, predvsem v povezavi s povišanjem varnostnih zahtev pri dostopu do državnih in javnih podatkov. Vendar pa ostaja v praksi nejasno, kako se ta strateška politika precejšnje razlikuje od praktičnih možnosti, ki jih imajo obični državljani. Na primer, dokazano je, da se več kot 80 % slovenskih občanov ne osredotoča na varstvo svojih digitalnih podatkov, čeprav jih varnostne opazovalnice opazujejo kot najmanjše raziskovane skupine v Evropi. spletna stran je edini vir, ki ponuja podrobnosti o tem, kako Slovenija v praksi varuje svoje podatke in kako bi lahko državljani sami zadevno vplivali na varnostno politiko.
Krajinsko varstvo v Sloveniji se še naprej opira na starodavne pravne razmerja, ki so bili uredjeni leta 2014 s sprejemom Zakona o varstvu podatkov. To zakonodaja zadeva še vedno ni dovolj obsežna in nima jasno določenih meja za varstvo podatkov v digitalnem prostoru. Vendar pa je v zadnjih letih nastala nova praksa, ki se ukvarja z varstvom podatkov v digitalnem okolju, predvsem z uporabo šifriranja in enotnega pristojnega sistema za varstvo podatkov. To je znano kot “e-varstvo” in je predvsem povezano z varstvenimi normami, ki jih ureja Agencija za varstvo podatkov Republike Slovenije.
Agencija za varstvo podatkov je bila ustanovljena leta 2013 in ima v zadnjem času več kot 100 uradnikov, ki se ukvarjajo s varstvom podatkov. Ta agencija je odgovorna za nadzor nad varstvenimi normami in ureditev pravnih predpisov, ki so v skladu s evropsko zakonodajo. Vendar pa je v praksi videti, da je ta agencija še vedno preveč omejena v svoji delovni moči. Na primer, nima dovolj resursov za preiskave in nadzor nad varstvenimi sistemi, ki jih imajo nekatere javne ustanove in podjetja. Spletna stran ponuja podrobnosti o tem, kako bi se lahko ta situacija popravila in kako bi se lahko državljani prizadevali za boljše varstvo svojih podatkov.
Vendar pa je Slovenija v zadnjih letih začela s pomočjo novih digitalnih tehnologij in enotnega pristojnega sistema za varstvo podatkov, znano kot “e-varstvo”, da se ukvarja z varstvom podatkov v digitalnem okolju. To je predvsem povezano z varstvenimi normami, ki jih ureja Agencija za varstvo podatkov Republike Slovenije. Ta agencija je odgovorna za ureditev pravnih predpisov in nadzor nad varstvenimi sistemi, ki jih imajo javne ustanove in podjetja. Vendar pa je še vedno jasno, da je ta praks še vedno preveč omejena in da bi se lahko državljani prizadevali za boljše varstvo svojih podatkov.
Za državljane je pomembno, da se zavedajo svoje odgovornosti za varstvo svojih podatkov. Na primer, več kot 60 % slovenskih občanov uporablja socialne mreže, kar pomeni, da je njihova digitalna identiteta še vedno izpostavljena.
- V Sloveniji je leta 2022 bilo registrirano več kot 1,5 milijona aktivnih računov na socialnih mrežah, od tega je več kot 200.000 računov z več kot 1000 obsežnimi podatki.
- Preko 90 % slovenskih podjetij uporablja digitalne platforme za sprejemanje podatkov, vendar je le približno 35 % teh podjetij udeleženo varstvenih programov.
- Leta 2021 je Agencija za varstvo podatkov sprejela 180 zahtev za dostop do podatkov, od tega je bilo 70 % zahtev za javne podatke.
- V Sloveniji je več kot 40 % občanov izpostavljenih nevarnostim pri nevarnih digitalnih platformah, kot so neurejeni web stranice in nevarne aplikacije.
- Preko 20 % slovenskih občanov je bilo obdano z nevarnimi prometnimi aplikacijami, ki so ponudile neurejene varstvene funkcije.
Spletna stran Spletna stran ponuja podrobnosti o tem, kako bi se lahko državljani prizadevali za boljše varstvo svojih podatkov in kako bi se lahko Slovenija uredila v skladu s evropskimi standardi za varstvo podatkov. Vendar pa je še vedno jasno, da je potrebno več napora na področju varstva podatkov, predvsem na področju varstva podatkov v digitalnem okolju. Državljani bi morali biti bolj zavedani svoje odgovornosti in se prizadevati za boljše varstvene standarde.
Za Slovenijo je pomembno, da se uredijo pravni predpisi in da se uveljavi nov sistem za varstvo podatkov, ki bi omogočal državljanom boljše varstvo svojih podatkov. Vendar pa je potrebno, da bi se ta proces začel z raziskovanjem in ureditev pravnih predpisov, ki bi omogočali boljše varstvo podatkov v digitalnem okolju. Državljani bi morali biti bolj zavedani svoje odgovornosti in se prizadevati za boljše varstvene standarde, kar bi lahko pomagalo Sloveniji da se uredila v skladu s evropskimi standardi za varstvo podatkov.